Kri v blatu

 

 

Obstajajo simptomi o katerih nihče ne rad govori, še posebej, če se nanašajo na prebavo. Vendar, razen tega, da so neprijetni, lahko nakazujejo na resna bolezenska stanja, zato jih nikakor ne smemo zanemariti. Eden takšnih simptomov je vsekakor kri v blatu.

 

Nihče ne rad govori o svoji bolezni. Resnici na ljubo, vsi bi imeli najraje, če nikdar o takšnih temah ne bi rabili spregovoriti niti besede. Pri tem so nekateri simptomi za nas še posebej neprijetni, zelo redko so predmet pogovora, vendar jih nikakor ne smemo zanemariti.

Eden takšnih simptomov je vsekakor kri v blati, ki nikogar ne pušča ravnodušnega, kot navsezadnje, prav tako, katerakoli druga krvavitev. Čeprav je ta pojav lahko posledica “navadnih hemeroidov”, z druge strani pa lahko nakazuje tudi na nevarnejše bolezni, zato je vsekakor potrebno čim prej poiskati zdravniško mnenje.

Krvavenje iz anusa, se najpogosteje nanaša na pojav sveže rdeče krvi, ki je pogosto pomešana z blatom. Lahko je tudi temno rdeče ali celo črne barve, zelo redko pa jo lahko vidimo tudi v obliki strdkov.


Resno od začetka
Zelo širok spekter je bolezni in stanj, ki lahko privedejo do tega pojava, od katerih so nekatere lahko tudi smrtno nevarne. Zato so neizogibne podrobne preiskave, ki bodo odkrile točen vzrok krvavenja.

Ko se v blatu najdejo sledi sveže krvi, zdravniki najpogosteje nemudoma napotijo pacienta na preiskave, ki bodo izključile ali dokazale prisotnost raka debelega črevesa. Takšen pristop bi na prvi pogled lahko deloval, kot pretirano zastraševanje pacienta, pa vendar je upravičen. Rak debelega črevesa, je eden od najpogostejših vzrokov krvavenja, pa tudi najnevarnejših, vendar njegovo zgodnje odkritje, lahko znatno izboljša možnost zdravljenja, kvaliteto življenja in preživetja bolnikov.

 

Niz možnih bolezni
Z druge strani, so zaradi povečanega strahu, bolniki motivirani, da opravijo relativno neprijetne preiskave, ki so potrebne pri odkritju, kaj pravzaprav povzroča pojav krvi v blatu. Torej, razen raka debelega črevesa, obstaja vrsta drugih, manj nevarnih bolezni, ki so prav tako lahko odgovorne za ta pojav.

Moč krvavenja in s tem tudi količina krvi v blatu, se lahko zelo razlikujeta. Najpogosteje je krvavitev blaga in se ustavi sama od sebe. Lahko govorimo le o nekaj kapljicah krvi, ki jih lahko vidimo na papirju ali v školjki po opravljanju potrebe, lahko pa je krvi tudi za eno ali dve jušni žlici. Zmerna krvavitev iz danke se nanaša na večkratni pojav večje količine sveže ali temnejše krvi pogosto pomešane z strdki. Pri bolnikih z hudim krvavenjem, lahko naenkrat pride do čezmernega krvavenja iz danke. Medtem, zmerna in huda krvavitev lahko privede do izgube krvi v organizmu in izzove simptome, ki spremljajo vsa večja krvavenja – slabost, vrtoglavica, padec pritiska, oteženo dihanje, razbijanje srca in podobno.

Do krvavenja najpogosteje pride v debelem črevesu (kolonu), zadnjem delu debela črevesa (danki) ali anusu. Vendar, le redko pride do krvavitve v zgornjem delu prebavnega sistema, požiralniku, želodcu in tankem črevesu. Od mesta krvavenja bo odvisna tudi barva krvi in načeloma velja pravilo – bolj kot je mesto krvavenja bližje anusu, bolj je kri svetla. Še vedno je potrebno vedeti, da to ni vedno tako. Torej videz blata, črnega kot katran, pomeni krvavenje iz zgornjih delov prebavnega sistema, vendar pa obsežne krvavitve iz zgornjih delov, lahko dajo rdečo kri, če je krvavitev obilna in s tem tudi pospešen prehod krvi skozi črevo.

Posebna oblika gastrointestinalne krvavitve je okultno ali skrito krvavenje. Okultno krvavenje predstavlja počasno izgubo krvi in ga ne moremo opaziti z prostim očesom, saj ni spremembe v barvi blata. Okultno krvavenje pogosto spremlja tudi anemija, kar je posledica izgube železa.

 

Najpogostejši krivci
Seveda o zdravljenju krvi v blatu ne moremo govoriti, saj je krvavenje simptom in ne bolezen. Z drugimi besedami, potrebno je ugotoviti točen vzrok krvavenja, nato pa bolezen odgovarjajoče zdraviti. Med pogostimi vzroki rektalnega krvavenja (krvavitev iz danke), moramo vsekakor omeniti analne fisure, hemeroide, karcinom, polipe, divertikuloza, angiodisplazija, ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen, infektivni in ishemični kolitis ter krvavenje iz Meckelove divertikle, medtem ko se med redkimi primeri pojava sveže krvi v blatu, omenja obilna krvavitev iz požiralnika, želodca in dvanajsternika in tumorji tankega črevesa.

ANALNA FISURA
Analna fisura je poškodba sluznice analnega kanala med opravljanjem postrebe, najpogosteje pa do nje pride zaradi dolgotrajne obstipacije (dolgotrajnega zaprtja). Na školjki ali na papirju se pojavi sveža kri v mali količini, bolečina pri defekaciji (izločanje blata) je močna. To stanje se velikokrat zamenjuje z krvavitvijo hemeroidov, vendar ti najpogosteje ne povzročajo bolečine.

HEMEROIDI
Hemeroidi so razširjeni venski pleteži v predelu zadnjika, v katerih se pojavi zastoj venske krvi. Krvavenje je podobno kot pri analni fisuri, vendar le redko bolijo. Redko se lahko pojavi večja količina krvi.

DIVERTIKULOZA
Divertikuloza je pojav izbočenja sluznice (kot nekakšni mešički) v debelem črevesu. Točen vzrok nastanka divertikuloze ni poznan, vendar se domneva da “mešički” nastanejo zaradi dolgotrajnega povečanega pritiska na steno ter oslabitve črevesne stene s staranjem. Divertikuloza sama po sebi ni problem, razen če divertikel poči ali se okuži. Divertikli lahko krvavijo, če vnetje (divertikulitis) poškoduje krvno žilo v steni divertikla. Krvavenje je najpogosteje neboleče, kratkotrajno, preneha spontano, kri pa je svetlo rdeča ali temno rdeča. V kolikor se divertikli kiruško ne odstranijo, se bo krvavenja najverjetneje ponavljala.

TUMORJI
Tumorji v debelem črevesu lahko povzročijo krvavenje, ki je najpogosteje občasno, blago in zelo pogosto okultno. Izguba krvi je majhna, v kolikor pa dolgo traja, lahko privede do anemije z pomanjkanjem železa. Benigni tumorji debelega črevesa se imenujejo polipi, maligni pa karcinom. V kolikor so nameščeni bliže anusu, je kri svetlejša, medtem, ko se pri tistih zelo oddaljeni, najpogosteje zaradi male količine krvi pojavi okultna krvavitev. V kolikor zdravnik odkrije polipe med kolonoskopijo, jih bo najpogosteje odstranil, kar prav tako lahko izzove krvavitev neposredno po posegu, pa tudi do enega tedna kasneje.

ANGIODISPLAZIJE
Angiodisplazije so zelo povečane krvne žile, ki se nahajajo pod črevesno sluznico. Zlahka jih vidimo med kolonoskopijo, videti so kot rdeči pajki na črevesni sluznici. Točen vzrok njihovega nastanka ni poznan, vendar se pogosteje pojavljajo pri starejših osebah. Krvavenje iz angiodisplazije je neboleče, barva krvi je odvisna od oddaljenosti in sprememb anusa, prat tako pa lahko izzove okultno krvavitev ter anemijo z pomanjkanjem železa.

KOLITIS IN PROKTITIS
Kolitis in proktitis, oziroma vnetje debelega črevesa in vnetje končnega dela debelega črevesa, lahko izzovejo kar nekaj bolezni – bakterijske in virusne infekcije, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, ishemični in postradiacijski kolitis. Ulcerozni kolitis, ulcerozni proktitis in Crohnova bolezen so kronična vnetja bolezni čreves, ki nastanejo zaradi pretiranega odziva imunskega sistema na lastno črevo – poenostavljeno povedano, smo nanj alergični. Te bolezni povzročijo bolečine v trebuhu in krvavo drisko. Krvavitve nastanejo zaradi ulceracije (ran) na črevesju, lahko pa so zmerne ali močne.

MICKELOV DIVERTIKEL
Mickelov divertikel je med redkimi vzroki pojave krvi v blatu. Govorimo o vrečasti razširitvi stene tankega črevesa v bližini spoja z debelim črevesom. Z obzirom, da sluznica na tem mestu izloča kislino, krvavenje lahko nastane če ta sluznico razžre in ustvari čir oz. rano na želodcu.

 

KAKŠNE PREISKAVE LAHKO PRIČAKUJETE?
Pri preiskavi za vzrokom krvavitve imajo zdravniki na razpolago celoten niz različnih preiskav, med katerimi izberejo najbolj primerno za vsakega pacienta posebej.

Pregled:
Zdravnik lahko dobi veliko različnih in koristnih informacij že samo na temelju pogovora z bolnikom, opisu simptomov in osnovnega pregleda. Kri v blatu ni edini simptom nekatere bolezni, pacient lahko ima vročino, bolečine, drisko in podobno. Prav tako se nekatere bolezni pogosteje pojavljajo pri mladih bolnikih (npr: Mickelov divertikel), medtem ko starejše na primer najpogosteje muči divertikuloza in angiodisplazija.

Digitorektalni pregled:
Digitorektalni pregled (pregled z rokavico) anusa in končnega dela debelega črevesa, bo odkril hemeroide in analne fisure, vendar ni nujno, da prisotnost teh pomeni, da je to vzrok krvavenja. Spremembe, še posebej tumorji, se najpogosteje nahajajo v končnem delu debelega črevesa.

Rektoskopija:
Z to preiskavo lahko opazimo spremembe, ki se nahajajo v končnem delu debelega črevesa. Uporablja se toga ali prožna/upogljiva optična cev.

Fleksibilna sigmoidoskopija:
Preiskava pri kateri zdravnik uporablja upogljivo optično napravo, s katero po potrebi, lahko pregleda skoraj polovico debelega črevesa.

Kolonoskopija:
Z obzirom na to, da se spremembe lahko prisotne v celotnem črevesju, v nekaterih primerih pa tudi v končnem delu tankega črevesa, je kolonoskopija pogosto metoda izbora s katerim se lahko naredi pregled celotnega črevesja. Prav tako se izvaja s pomočjo upogljive optične naprave, nudi pa možnost zaustavitve krvavenja, v kolikor mesto krvavenja v trenutku pregleda krvavi. Z kolonoskopijo bomo odkrili vse spremembe, ki se nahajajo v debelem črevesju in končnem delu tankega črevesa.

Gastroskopija:
Oziroma endoskopija gornjega prebavnega sistema vključuje neposredno opazovanje požiralnika, želodca in dvanajsternika z pomočjo gibljivega fiber-optičnega instrumenta. Za to preiskavo se zdravniki odločijo, če z kolonoskopijo ne najdejo vzroka krvavitve. Obstajajo še nekatere metode, s pomočjo katerih se lahko ugotovi vzrok krvavitve v tankem črevesu, kot so na primer scintigrafija in kontrastna CT angiografija.

Enteroskopija:
Označuje pregled tankega črevesa z endoskopom, ki je znatno daljši od kolonoskopa in gastroskopa. Tudi v tem primeru so možne intervencije med samim pregledom, kot je na primer zaustavitev krvavenja.

Endoskopska kapsula:
Govorimo o najnovejši metodi za pregled tankega črevesa. Bolnik pogoltne kapsulo v kateri se nahaja kamera. Celoten čas ta snema sluznico črevesja , giblje se z naravni črevesnimi gibi, vse dokler se ne izloči skozi anus. Z kasnejšimi analizami posnetkov, se lahko odkrijejo spremembe v tankem črevesu.

joomla template 1.6